Natečaj za vizualni koncept označevanja talnih javnih površin pred osnovnimi šolami in vrtci ima zmagovalce. Prvo nagrado je prejel Domen Fras z rešitvijo Modul K, drugo Špela Banko, tretjo pa Adam Breznik skupaj s Timotejem Jevšenakom in Maticem Hledetom.
Z natečajem je Mestna občina Ljubljana iskala rešitve za prepoznaven vizualni koncept okolice šol in vrtcev. Z njim želijo povečati prometno varnost otrok, spodbuditi trajnostno mobilnost na šolskih poteh in šolskim območjem dati prepoznavno identiteto.
Prva nagrada (šifra X18M) je šla Domenu Frasu. Njegov Modul K temelji na enem samem geometrijskem elementu, ki obsega tri polovice kvadrata in se da sestavljati v številne kombinacije. Iz njih nastajajo naključni, zaporedni in vinjetni vzorci.
Vzorci tvorijo plasti površin z različnimi nameni, na primer opozorilo »šola«, šolsko peš pot, kolesarsko pot ali območje za izstop otrok iz avtomobilov. Rumena signalna barva pritegne pozornost voznikov, ki se približujejo šoli, mirnejši odtenki pa ostajajo v ozadju.
Komisija je poudarila abstraktno, skoraj modernistično likovno govorico, ki se izogne infantilnosti in pretirani igrivosti. Rešitev se po njenem dobro poda k novejši in starejši arhitekturi, poslikava tal pa je zaradi enostavnega elementa zelo preprosta za izvedbo.
Druga nagrada (šifra 5Bu2) je pripadla Špeli Banko. Z osnovnima likoma, krogom in črto, ustvari zahtevne kompozicije. Uporablja rumeno, modro in rdečo, barve, ki izhajajo iz prometne signalizacije ter iz sveta otroštva in učenja.
Komisija je ocenila, da je rešitev opozorilna in hkrati igriva, dobro zapomnljiva, poslikava tal pa ne bi povzročala večjih težav.
Tretjo nagrado (šifra 1908) je dobil Adam Breznik. Rešitev izhaja iz grafičnega jezika uličnih napisnih tabel in hišnih tablic: zelene površine z dvojno belo bordurо. Ta element z ulic zdaj prehaja v javni prostor in postane njegov del.
Sistem sestavlja šest osnovnih modulov, trije linearni in trije vogalni. Poljubno jih je mogoče povezovati, ponavljati in širiti. Bela in zelena vzpostavljata vez z identiteto Ljubljane, rdeča in rumena pa označujeta mesta, kjer je potrebna večja previdnost v prometu.
Komisija je rešitev označila za plemenito in estetsko, opazila pa je tudi manko. Za celovit koncept bi bile potrebne večje zelene podlage. V masi barvan zeleni asfalt bi bil najprimernejši, a je za vse objekte stroškovno prezahteven. Predlog je zato prepoznala kot odlično enkratno rešitev ob kulturnih objektih, na primer galerijah in muzejih.
Komisija je podelila še dve priznanji. Šifra 1737 (KD Prostorož) je po njeni oceni izrazito analitična, konceptualno močna in igriva. Njen manko je velika podobnost z likovno govorico in zeleno barvo podobe »Gremo na elektriko« podjetja Elektro Ljubljana. Ta je po več kot desetletju uporabe med uporabniki električne mobilnosti dobro prepoznana, zato bi lahko prišlo do zamenjave namembnosti površin. Rešitev pa ponuja več kot le poslikavo tal in z analitičnim pristopom opozarja na številne probleme pred šolami in vrtci.
Posebno priznanje je prejela tudi šifra MARI, avtorica Rina Hojnik. Komisija je pohvalila izredno duhovitost in prenos simbolike igre »Človek ne jezi se« v promet, saj statistika kaže, da sta agresija in jeza najpogostejša vzroka nesreč. Rešitvi pa je očitala, da ne ponuja dovolj kompleksne sistemske rešitve, ki bi idejo igre prikazala dovolj prepoznavno in hipno.
Organizator se je vsem prijaviteljem zahvalil za velik odziv na natečaj.
