Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na novinarski konferenci pred začetkom študijskega leta državi očital, da nima strategije za visoko šolstvo, poroča N1 Slovenija. Kritičen je bil tudi do napovedi, da bi v učiteljski poklic vstopali z mikrodokazili.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je napovedal alternativno pot v učiteljski poklic prek mikrodokazil, torej zelo kratkih učnih enot. Javne univerze se s tem ne strinjajo. Majdič je prepričan, da so mikrodokazila neustrezna za pridobitev pedagoške izobrazbe. V razred bi sicer lahko poslali take učitelje, a ne bi imeli ustrezne pedagoške, andragoške in didaktične izobrazbe.
Univerza se zaveda pomanjkanja učiteljev in se dogovarja o smernicah, kako mlade privabiti v pedagoške poklice. Po rektorjevem mnenju bodo potrebni sistemski ukrepi. Za številne pedagoške programe je zanimanja premalo, to pa povezuje z ugledom poklica. Štipendije za nekatere pedagoške poklice po njegovem niso zadostovale, saj se mladi ob vpisu ne želijo vezati na poznejše delo v stroki.
Pedagoška stroka se zaveda tudi upadanja bralne pismenosti, ki jo opažajo pri študentih. Majdič meni, da težave ni mogoče rešiti čez noč. Poudaril je pomen kurikularne prenove, ki so jo v tem šolskem letu začeli uvajati.
Odzval se je še na Rončevićevo trditev, da je dober obrtnik za družbo lahko bolj dragocen od diplomanta, ki ne dobi uporabnega znanja. Po Majdičevih besedah družba potrebuje vse poklice, tudi tiste, ki polagajo ploščice ali napeljujejo vodovod. Ne strinja pa se, da bi ljubljanska univerza vzgajala neuporabne diplomante, saj je zaposljivost njenih diplomantov zelo visoka.
Država po rektorjevih besedah potrebuje strategijo, ki bi določila, katera področja je treba razvijati. V zadnjih letih je v Sloveniji razpisanih več mest na visokošolskih programih, kot je dijakov v generaciji. Dvomi, da družba toliko mest sploh potrebuje. Za državo z dvema milijonoma prebivalcev se mu zdi veliko tudi osem univerz in 36 samostojnih visokošolskih zavodov.
V pripravo novele zakona o maturi univerz niso vključili. Po njej bi ohranili poklicno maturo s štirimi predmeti, vpis na univerzo pa bi bil mogoč s petim predmetom. Majdič opozarja, da študija na primer na fakulteti za strojništvo ter fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pogosto ne končajo dijaki s slabšim znanjem matematike. Ne verjame, da si družba želi inženirjev, ki bi gradili stolpnice in mostove, pa matematike ne bi obvladali.
Z ministrom Rončevićem se je rektor sestal na vljudnostnem sestanku. Kot razume, se določbe novega zakona o visokem šolstvu za zdaj ne postavljajo pod vprašaj. Te predvidevajo, da bodo univerze leta 2029 prejele samostojna sredstva za investicije, kar je zanje zelo pomembno.
