Na vsebino
Družba

Marija Lah, edina dežnikarica v Ljubljani: dežniki si zaslužijo drugo priložnost

U.

Marija Lah je edina dežnikarica v Ljubljani in ena redkih, ki še vztraja pri skoraj pozabljeni obrti popravljanja dežnikov, ki jih danes mnogi raje zavržejo kot popravijo.

Marija Lah je edina dežnikarica v Ljubljani in ena redkih, ki še ohranjajo skoraj pozabljeno obrt popravljanja dežnikov. O njeni zgodbi je pisal 24ur.

Medtem ko danes dežnik velja za poceni in skoraj potrošni izdelek, ki ga ob prvi poškodbi marsikdo zavrže, Marija verjame, da si zasluži drugo priložnost. "Včasih so bili dežniki zelo dragi, lahko tudi polovico plače," pravi in doda, da si danes le stežka predstavljamo, da bi za dežnik odšteli tolikšen znesek.

Dežnik ima dolgo zgodovino. Prve različice so ljudi ščitile predvsem pred soncem, poznale pa so jih že stare vzhodne civilizacije, kjer je veljal tudi za simbol oblasti in družbenega položaja. V Evropi se je kot zaščita pred dežjem razširil šele v 18. stoletju.

Tudi Ljubljana ima svojo dežnikarsko preteklost, o kateri priča zgodovina Vidmarjeve tovarne dežnikov in nogavic. Industrija in množična proizvodnja pa sta skozi desetletja spremenili odnos do tega predmeta – dežnik je postal cenejši, bolj dostopen in predvsem lažje zamenljiv.

V delavnico Marije Lah pristanejo najrazličnejši dežniki: nekateri so obrabljeni od vsakodnevne uporabe, drugim je kos opravil veter, tretjim pa je odpovedal mehanizem. Pri popravljanju, pravi, ni veliko prostora za improvizacijo. "Pri dežniku lahko pokvariva vse, tako da se tudi popravlja vse," pojasnjuje. Najbolj zahtevni so tako imenovani duplo dežniki, ki imajo v palici bolj zapleten mehanizem.

Pot do poklica dežnikarke zanjo ni bila načrtovana. V obrt jo je pripeljala družinska zgodba – njen oče je zbolel za sivo mreno in ni mogel več sam opravljati dela, zato jo je prosil za pomoč. Ko je prvič stopila v njegovo delavnico, o dežnikih skoraj ni vedela ničesar. "Dežnikarstvo me nikoli ni zanimalo, po poklicu sem vzgojiteljica, čista družboslovka, tako da me tehnika nikoli ni pretirano zanimala," se spominja Marija Lah.

Oče jo je, kot pravi, hitro postavil v stik s strankami, saj se je po 35 letih dela že nekoliko naveličal pogovarjanja z njimi. Od nekdanje skupine petih dežnikarjev, ki so vztrajali pri tej obrti, je danes ostala le še ona.

Vir: 24ur

Ključne besede Ljubljana marija lah obrt dežnikarica

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...