V Ljubljani sta se zbrala dva shoda z nasprotujočimi si sporočili o pravici do splava, poroča RTV Slovenija. Na Prešernovem trgu je potekal Pohod za življenje, na Ambroževem trgu pa shod v podporo pravici do splava.
Pohod za življenje, za pravice nerojenih otrok ter njihovih mater in očetov v stiskah je organiziral Zavod Mreža za življenje in enakopravnost. Pred shodom je pri frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja mašo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki se je nato pridružil tudi pohodu.
Dogodek je nosil geslo Srce bije že 22. dan po spočetju. Voditeljica Pohodov za življenje v Sloveniji Urša Cankar Soares je sporočila, da želijo z njim poudariti, da začetek človeškega življenja temelji na znanosti in ni politično ali versko vprašanje. V sporočilu za javnost so zapisali, da se v spominu na nerojene otroke in stiske njihovih družin obračajo na javnost s pozivom k sočutju in odločnemu ravnanju.
Udeleženci so nosili transparente z napisi Splav ni zdravstvena storitev, Izberi življenje in Vsak je vreden življenja. Med njimi so bili tudi nekateri politiki, med drugimi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc ter evropski poslanec Matej Tonin.
Na Ambroževem trgu so se sočasno zbrali zagovorniki ohranitve pravice do splava. Shod za dostojno življenje je organiziralo Društvo Iskra, udeleženci pa so s transparenti in rdečimi baloni izrazili podporo pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Pot so nadaljevali mimo Prešernovega trga in jo zaključili pred ljubljansko mestno hišo.
Iz Društva Iskra so sporočili, da je njihov shod nastal kot odziv na Pohod za življenje, a da glavnega nasprotnika ne vidijo v udeležencih pohoda, temveč v kapitalističnem družbenem sistemu, ki po njihovem mnenju povzroča zatiranje žensk. Prepričani so, da teženj po prepovedi splava ne narekujejo ljudje, temveč kapital, ki potrebuje vse več delovne sile.
Laura Vrhovnik iz Društva Iskra je dejala, da se po njihovem mnenju vprašanje reproduktivnih pravic ne bi smelo omejevati le na splav. Opozorila je, da bi morali biti v ospredju razprave tudi nižje pokojnine, premajhno število mest v vrtcih, pomanjkanje ginekologov in splošne težave v zdravstvu.
