SNG Drama Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s prvo slovensko uprizoritvijo drame Iranska konferenca ruskega avtorja in režiserja Ivana Viripajeva. Premiera bo v soboto, 19. septembra, ob 20. uri na Velikem odru, kot poroča RTV Slovenija.
Zgodba je postavljena na znanstveno konferenco v Kööbenhavnu, kjer naj bi udeleženci razpravljali o zapletenem položaju v Iranu. Pogovor pa se hitro odmakne od začetne teme in preraste v nekaj povsem drugega. Režija Nine Rajić Kranjac tako namesto slike o Iranu izriše portret zahodne družbe same.
Iran kot ogledalo Zahodu
Na konferenci v drami, ki jo je Viripajev napisal leta 2017, nastopajo profesorji, filozof, pisatelj, novinarka, duhovnik in druge javne osebnosti. Strokovna razprava postopoma postaja osebna in ezoterična, akademski jezik pa se sprevrže v obračun z vsem, kar Zahodu ostaja tuje in nesprejemljivo.
Dramaturg Rok Andres je v gledališkem listu zapisal, da je vsaka konferenca o Drugem pravzaprav avtoportret. Po njegovi razlagi Iran v besedilu deluje kot projekcijska ploskev, na katero govorci nevede projicirajo lastna prepričanja, strahove in predstave o pravičnosti.
Režiserko je pri besedilu pritegnilo prav to, kako se pod krinko strokovne avtoritete razkrivajo osebni predsodki. Po njenih besedah se fašistični vzorci v drami ne pojavijo kot politična izjava, temveč skozi način razmišljanja ljudi, ki jih pri sebi sploh ne prepoznajo. Predstavo je opisala kot raziskovanje medčloveških odnosov, ne kot ideološko razpravo.
Od akademskega jezika do poezije
Prevajalka Tatjana Stanič, ki je za slovenski oder prevedla že več Viripajevovih besedil, opozarja, da je drama sprva pisana v jeziku visokoakademskega diskurza. Ta se med razpravo vse bolj prazni, strokovne trditve pa nadomeščajo osebni izbruhi in na koncu čisto poetičen govor.
Čeprav je besedilo v osnovi monološko, je ustvarjalna ekipa med nastopajočimi vzpostavila dialog, ponekod celo polilog več glasov hkrati. Gledališče tako postane prostor soočanja različnih pogledov, publika pa v nekaterih trenutkih ni le opazovalka, temveč je povabljena tudi, da izrazi lastno mnenje.
Viripajev, ki danes živi in ustvarja na Poljskem, je Rusijo zapustil leta 2014 zaradi nasprotovanja Vladimirju Putinu. Ruske oblasti so ga pozneje obsodile zaradi domnevnega diskreditiranja ruske vojske, sam pa je prepovedal uprizarjanje svojih del v ruskih gledališčih in pridobil poljsko državljanstvo.
Ob poznejšem branju lastnega besedila je avtor izrazil precejšnjo samokritičnost in dejal, da bi drama danes zahtevala povsem novo pisanje, morda celo prepoved uprizarjanja. Ta časovni razkorak odpira vprašanje, kako se pomen besedila spreminja, ko ga beremo v drugačnih družbenih razmerah.
V predstavi nastopajo Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Gregor Baković, Nina Valič, Nejc Cijan Garlatti, Janez Škof in Saša Pavček ter gostja Tamara Avguštin. Za režijo je podpisana Nina Rajić Kranjac, dramaturgijo je pripravil Rok Andres, scenografijo Urša Vidic, kostume Marina Sremac, glasbo Branko Rožman, avdiovizualno podobo Jaka Smerkolj Simoneti, svetlobo Borut Bučinel, masko pa Julija Gongina.
