Ljubljanski potniški promet (LPP) je pojasnil, da njihovi novi vodikovi avtobusi kljub visoki ceni vodika ne vozijo zgolj na elektriko, kot so trdili nekateri na družbenih omrežjih. Kot poroča N1 Slovenija, se je razprava razvnela po objavi avtomobilskega novinarja Primoža Lemeža, ki je opozoril na domnevno ekonomsko nesmiselnost projekta.
Lemež je na Facebooku zapisal, da naj bi LPP zaradi previsoke cene vodika avtobuse v resnici poganjal z elektriko, obenem pa naj bi v lastno proizvodnjo vodika vložil 5,75 milijona evrov. Po njegovih izračunih naj bi vodik za 100 kilometrov stal okoli 132 evrov, elektrika pa le od 13,5 do 18 evrov.
Direktor LPP Rok Vihar je za N1 pojasnil, da so številke v objavi sicer večinoma točne, izpeljave iz njih pa ne. Cena vodika se je od Lemeževih izračunov že precej spremenila - kilogram zdaj brez DDV stane 39 evrov, z davkom pa 48 evrov, torej več, kot je navajal Lemež.
Vodikovi avtobusi namreč poleg približno šestih kilogramov vodika na 100 kilometrov porabijo tudi okoli 66 kilovatnih ur elektrike. Ob upoštevanju obeh energentov skupni strošek na 100 prevoženih kilometrov znaša skoraj 300 evrov.
Vihar je zanikal, da bi avtobusi vozili izključno na elektriko, in dodal, da jih zaradi visokih stroškov ne uporabljajo manj, kot je bilo prvotno načrtovano. Cena vodika se po njegovih besedah iz meseca v mesec spreminja, saj je vezana na ceno zemeljskega plina, ta pa je trenutno visoka. Še prejšnji mesec je kilogram vodika stal nekaj čez 30 evrov.
Po podatkih LPP je povprečni strošek energentov pri 18-metrskih vodikovih avtobusih v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 1,69 evra na kilometer, pri enako dolgih baterijskih električnih avtobusih pa 0,43 evra na kilometer.
Lastna proizvodnja vodika naj bo rešitev
Za nakup desetih vodikovih avtobusov je LPP prejel približno 6,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar krije okoli 80 odstotkov naložbe. Ker so vozila še v garancijski dobi, podjetje zanje trenutno nima stroškov vzdrževanja, kar po njihovih besedah spremeni celotno ekonomsko sliko.
Vihar je napovedal, da bo pogodba o nakupu vodika veljala le začasno, do sredine prihodnjega leta, ko naj bi skupaj z Energetiko Ljubljana vzpostavili lastno proizvodnjo vodika v Podutiku. Takrat naj bi zagotovili ceno 12 evrov za kilogram, s čimer bi kilometer, prevožen z vodikovim avtobusom, postal cenejši od tistega z dizelskim avtobusom.
Na vprašanje, zakaj se je LPP sploh odločil za vodikove avtobuse, če so baterijski električni cenejši, je Vihar odgovoril, da ljubljanska javna podjetja delujejo kot povezan ekosistem. Lokalno proizveden vodik je po njegovih besedah lažje in ceneje skladiščiti kot elektriko, ki bi jo za nočno polnjenje večje flote morali hraniti v baterijskih hranilnikih.
Do leta 2030 več električnih kot vodikovih avtobusov
Vodikovi avtobusi imajo po Viharjevih navedbah daljši doseg - okoli 400 kilometrov v primerjavi s približno 220 kilometri pri baterijskih električnih avtobusih - in se hitreje polnijo. LPP zato obe tehnologiji obravnava kot dopolnjujoči se, saj električni avtobusi pokrivajo velik del prevozov, vodikovi pa zagotavljajo dodatno prilagodljivost.
Do konca leta 2030 naj bi imel LPP v prometu okoli 20 vodikovih avtobusov ter od 80 do 90 izključno električnih, s čimer bi postopno opustili dizelska vozila.
