V Ljubljani se je pojavila peticija Ljubljana za Tramvaj, s katero njeni pobudniki pozivajo k ponovni uvedbi tramvajskega prometa v prestolnici, poroča N1 Slovenija. Kot prvo možno povezavo predlagajo 13-kilometrsko progo med P+R Stanežiče in P+R Fužine. Prepričani so, da Ljubljana potrebuje ambiciozno rešitev, ki bo mestu za naslednjih pol stoletja zagotovila zanesljiv javni prevoz.
Pobudniki opozarjajo, da je delež dnevnih poti z javnim prevozom v Ljubljani med letoma 2013 in 2024 upadel s 13,3 na 8,8 odstotka. Čeprav se je skupno število dnevnih poti v mestu povečalo za skoraj 90.000, je javni prevoz v istem obdobju izgubil več kot 23.000 dnevnih potnikov.
Po njihovih izračunih bi Ljubljana za približevanje mestom z razvitejšim javnim prevozom potrebovala več kot 100.000 dodatnih dnevnih poti z javnim prevozom, pri ambicioznejšem scenariju pa več kot 160.000. Zato menijo, da kratkoročni popravki ne bodo dovolj in da mesto potrebuje infrastrukturo, ki bo zdržala rast tudi v prihodnjih desetletjih. Tramvaju pripisujejo večjo zmogljivost, pogostejše in bolj zanesljive odhode ter krajše, udobnejše vožnje, poleg tega naj bi imel manjši okoljski vpliv in nižje dolgoročne stroške pri velikem številu potnikov.
Je Ljubljana premajhna za tramvaj?
Na očitke, da je Ljubljana za tramvaj premajhna, pobudniki odgovarjajo, da po svetu obratuje tramvaj tudi v številnih primerljivo velikih ali manjših mestih. Zavračajo tudi pomisleke o financiranju in trdijo, da si mesto tramvaj lahko privošči, saj gre za trajnostno infrastrukturo, za katero obstajajo možnosti sofinanciranja z evropskimi sredstvi ali ugodnimi posojili. Po njihovem prepričanju je tramvaj na dolgi rok lahko celo cenejša izbira, saj po izgradnji infrastrukture rast povpraševanja ne zahteva sorazmerne rasti števila vozil in voznikov, stroški pa zato rastejo počasneje kot pri avtobusnih sistemih.
Prva proga: od Stanežič do Fužin
Progo med Stanežičami in Fužinami, dolgo 13 kilometrov, pobudniki ocenjujejo na 20 do 30 milijonov evrov na kilometer, kar bi skupno naložbo postavilo med 260 in 390 milijonov evrov. Opozarjajo, da mestna občina že zdaj za posamezne projekte namenja primerljive zneske: za prenovo Ilirije 63 milijonov evrov, za atletski center 135 milijonov evrov in za osrednjo tržnico 61 milijonov evrov, skupaj torej okoli 259 milijonov evrov. Po njihovih besedah si Ljubljana tramvaj lahko privošči, če postane prioriteta.
Zakaj tramvaj in ne BRT?
Mestna občina Ljubljana je pred kratkim napovedala uvedbo t. i. baterijskega tramvaja, a po predstavitvi projekta BRT (Bus Rapid Transit) so se pojavile kritike, da gre pravzaprav za hiter avtobus na cestišču in ne za tramvaj na tirih. Pobudniki peticije pravijo, da je BRT sicer cenejši v začetni fazi, na dolgo progo pa ima tramvaj več prednosti: prevaža lahko več potnikov, kapaciteto pa je mogoče povečevati z dodatnimi ali daljšimi vagoni. Če BRT hitro doseže svoje zmogljivostne meje, bi bilo po njihovem mnenju pozneje vseeno treba zgraditi tramvaj, s čimer bi se naložba podvojila.
Tramvaj ima po njihovih navedbah daljšo življenjsko dobo, potrebuje manj vozil in voznikov ter praviloma privabi več potnikov. Kot primer navajajo študijo finskega mesta Turku, po kateri bi imel BRT od 20 do 35 odstotkov manj potnikov kot tramvaj. Stalna tirna infrastruktura po njihovih besedah spodbuja tudi razvoj mesta ob progi in ne izgublja prednosti v prometu s časom, kar naj bi se pri sistemih BRT po mednarodnih izkušnjah pogosto dogajalo.
